Švedoski monarkia thaj krajeski familja
Švedo si jekh them khaj inkrel konstitutsionalno monarkia kodo značil ke e themeske šerotneske (statschefens) bučia si reglerovane ande fonduno zakono. O Monarko si jekh bi politično themesko šerotno khaj si o khetanutno representanto e Švedoske thaj jekh symbolo e themeske.
Švedo si de khatar o agor e 900-berš jekh monarkia bi šinimasko. Kadi historia khaj si maj but sar ezero berš kusa historia thaj kultura si unično ande ljuma. Vi te parudžilas e themeske šerotneski rola kusa e themesko parujipe, tordžol e monarkia po kontinuiteto thaj traditsia, thaj kado inkerdas jekh zurali buči thaj ačaripe ande jekh ljuma khaj sigo parudžol. De khatar o berš 1973 si o Šveditsko Krajitsko Kraj - Hans Majestät Konung Carl XVI Gustaf Švedosko themesko šerotno. 2018 kerdžilas o Kraj kodo monarko khaj bešlas maj lungo vrama pe trona ando them.
O Kraj inkrel pe ande jekhipe kusa pesko krajitsko moto ”För Sverige – i tiden” – ”Anda Švedo – ande vrama“
Krajitsko familja
Ande Krajitsko famiIja si o Kraj thaj e Krajaskinja, e krajiatsko familjake trin šavora kusa lenge rom thaj romnja thaj e oxto vunukura.
Kraj Carl XVI Gustaf arakhadžilas ando džis Haga slott 1946 vov sas maj terno anda panš pral thaj penja. 1976 ansurisajlas o Kraj kusa e fröken Silvia Sommerlath, khaj arakhadžilas 1943, thaj pa ansuripe kerdžilas e Švedoski krajaskinja.
Koronovoprinsesa Victoria, arakhadžilas 1977, si ansurime kusa Prins Daniel, arakhadžilas 1973. A para si duj šavora: Prinsesa Estelle, arakhadžilas 2012 thaj Prins Oscar, arakhadžilas 2016. Familja trajij ande džis Haga slott ande Solna, kote trajijas vi o Kraj tela peski vrama sar šavoro.
Prins Carl Philip, arakhadžilas 1979, les si trin šavora kusa leski romni e Prinsesa Sofia, arakhadžilas 1984: Prins Alexander, arakhadžilas 2016, Prins Gabriel, arakhadžilas 2017 thaj Prins Julian, arakhadžilas 2021. Familja trajij po Kungl. Djurgården ando Stockholm.
Prinsesa Madeleine, arakhadžilas 1982, trajij ande jekh kaver them peske romesa Herr Christopher O’Neill, arakhadžilas 1974. Para si trin šavora: Prinsesa Leonore, arakhadžilas 2014, Prins Nicholas, arakhadžilas 2015 thaj Prinsesa Adrienne, arakhadžilas 2018.
O Kraj thaj e Koronovoprinsesa, khetanes kusa e Krajaskinja thaj o Prins Daniel, si e maj anglune representantura e Švedoske vi andre ando them thaj vi ande kaver thema. Prins Carl Philip thaj Prinsesa Sofia thaj Prinsesa Madeleine inkren pe šerotne bučansa pe idealne fondatsi thaj kaver buča khaj von vazde korkori thaj/vaj kodol khaj si angazovane andre. Pala kodo keren von buča pe Krajeske mangimata pe ofisialne buča.
Čačipe khaj e korona
Tronföljden – Koronako drom si porunčime khatar o zakono successionsordningen khaj si jekh anda Švedoske štar fondume zakonura. Ando bersh 1979 parudas Švedosko riksdag successionsordningen te avel kade ke e monarkosko maj phuro šavoro, sajek vaj si murš vaj džuvli, lel perdal e korona.
E parujimata kerde vi kodo ke feri nipo khaj o adžesutno kraj, thaj či soske kaver kranži anda o nipo Bernadotte, birij te lel perdal Švedoski korona. Angluno ande koronako drom si e Koronovoprinsesa Victoria thaj pala kodo avel e Prinsesa Estelle.
Themske šerotneske buča
Krajieski buči sar themesko šerotno si maj anglunes themeske seremonialne thaj representativne buča thaj paše birij te šol pesko vast pe peske buča ande kodol reguli khaj regeriunoske formi mukhel.
Krajeske buča si uni thaj maškar kodol si te:
- phutrel o riksdags khedipe – riksmötet po mangipe khatar o talman khaj inkrel o riksdagen.
Kado si normalno inkerdo sako berš ando september thaj markulij o starto pe bučako berš ando riksdagen. Seremonia inkrel pe ande plenisala ando riksdagen kana o Kraj vi inkrel jekh vorbipe khaj e sa membrura ando riksdagen. - avel šerotno ande konselji khaj si inkerde ande Krajitso Džis. Parujimasko konselj (Skifteskonselj) inkrel pe kana jekh nevo regeriungo avel. Informatsiake konselji inkrel pe intrego vrama te del pe džanglipe khatar e šerotne membron (statsråden) orientatsia e themeske šerotnes thaj kodoles kon lel perdal e korona pa regeriungoski politika. Kana arakhadžion šavora ande Krajitso Kher - Det Kungliga Huset akharel o Kraj vi e regeriungos pe jekh konselj te phenel sar o šavoro bušola thaj savo titulo del pe e šavores.
- avel šerotno ande Utrikesnämnden, jekh organo pe avri themutne politične buča maškar o regeriungo thaj o riksdagen. Kadi borda khidel pe pe Krajitsko Džis.
- tradel ande kaver thema. Kraj representulij Švedos kana varikhon avel pe ofisialne viziti anda kaver thema vaj kana tradel peande kaver thema. Themeske viziti si vazdine pe personalne relatsi maškar thema thaj kerel te avel jekh parujipe ande diferentne buča. Von si planovane khetanes kusa o regeriungo, spesialno kusa avrithemutno departamento, thaj kerel te avel laše relatsi maškar e thema.
- Kraj lel peste butivar ando berš neve ambasaderon kusa bare audiensi. Ande jekh barvalo traditsiaki seremonia si o ambasaderi ingerdo ande jekh paradako vurdon khaj e Krajeski džis thaj kote si e themesko šerotno thaj džukarel pe jekh vazdino audienso. Pala internatsionalno praksiso birij jekh ambasaderi te kerel buči ande jekh kaver them kana vov das pesko kreditovo lil khaj e themesko šerotno thaj pala kodo birij kodo formalno te kerel buči ande kodo them.
Zurarel švedoske interesura
O Kraj kerel buči te zurarel e šveditska interesura thaj inkrel intrego representativno programo ando Švedo. Intrego planingo si bazovano pe peske inisiativi thaj e but mangimata te avel pe diferentne evanzemangura ande diferentne sektorura ando them. Kaver membrura anda Krajitsko familja del aktivno dumo e Krajes ande leski rola sar themesko šerotno. O ofisialno programo pe kadal buča si panglo pe but diferentne thana:
- avri themutne relatsi kusa šerotne anda kaver thema
- andre themutne relatsi kusa šerotne pe lokalne, regionalne thaj natsionalne organizatsi thaj themeske organizatsi
- relatsi kusa švedoske firmi
- themeski defensia
- naturaki thaj envajromentosko džanglipe, rodipe thaj kultura
- žutipe pa e krajitska fondi
E krajitsko kulturako drom
Khaj e themeske šerotnenge buča inkerdžol vi e buči kusa e krajitska džisa kusa lenge bare phuva te aven kadal phuterde vi e narodoske, vi te lel pe sama, te inkrel pe themeske bare phuterde khidimaske thana. Paša kodol 10 džisa kusa e kuč barvalimata khaj sako berš si sikado miljoni manušenge khaj keren e viziti kote, lel sama o Kraj vi e park- thaj vešenge thana khaj si paša Stockholm.
Officialno representatsia
Sako berš akharel Krajitsko familja pe diferentne representatsiake xabeske khidimata pe Krajitsko Džis. Gostura si representantura khatar ofisialno Švedo thaj manuš khaj e Krajitsko familja dikhlas tela peske tradimata ando them. Vi representantura khatar firmi, džanglimasko rodipe, sporto, kultura thaj medi si akharde.
Kodo kon lel perdal e korona kodoleski rola
Koronovoprinsesa džal andre sar themesko inkeritori kana o Kraj či birij te avel ke si les kaver buča sar themesko šerotno, sar eksemplo kana si ande kaver thema thaj phares si te avel kotar.
Sar jekh khaj lel perdal e Korona sičol e Koronovoprinsesa peski rola sar themeski šerotni thaj kerel buči khetanes e Krajesa vi te dikhel thaj te džanel informatsia ande natsionalne thaj internatsionalne pušimata. Paše paša peski programoski buči lel voj partsia ande Avrithemutni borda thaj konselji thaj vi ande themeske seremonji kana aven anda kaver thema, themesko khedimasko phuteripe thaj natsionalno džesesko inkeripe. Khetanes kusa Prins Daniel kerel e Koronovoprinsesa vi ofisialne viziti ande kaver thema, khaj si kerde pala voripe e regeriungosa.
Krajitsko familjako inkeripe thaj protektsiako inkeripe
Paša e themeske seremonialne thaj representativne buča khaj si inkerde pala fonduno zakoni si Krajitsko familja vi angazovano ande difernentne pušimata. Pala angazovane buča thaj protektsiako inkeripe del pe zor khaj kodi buči organizatsi thaj institutsi keren.
H.M. Konung Carl XVI Gustaf
KLIMATO, ENVAJROMENTO THAJ NATURA
O Kraj si zurales angazovano ande klimatoske thaj envajromentoske pušimata thaj si les bare džanglimata ande kadal pušimata. Kraj si de khatar 1988 šerotno ande šveditsko organizatsia ande Ljumaki naturaki fonda, WWF. But anda e Krajeske progamoske punktura tela e palune berš si maj but pa šveditsko phuvako- thaj vešeske thaj mašarenge pušimata. Kodo si pa sar eksemplo sar te džal angle švedicko xabe tela e rubrika “khatar phuv zhi khaj e mesala“ - ”från jord till bord”. O Kraj si vi zurales angazovano ande pušimata ande šveditsko veš thaj kodo so si lašo ando veš thaj e šajimata so del o veš te avel jekh maj zurali bioekonomia thaj te avel jekh them bi fosilongo (fossilfritt samhälle), eksemplo pe pušimata pa biofuel (biobränslen) thaj sar te avel lašo vazdipe pe khera.
SCOUTONGO KHEDIPE THAJ TERNE LIDERURA
O Kraj lel aba de khatar leske terne berš partisipatsia ande diferentne scoutonge aktivitetura vi ando Švedo thaj vi ande kaver thema. O Kraj si honorovano šerotno ande Scouterna thaj de khatar 1977 honorovano šerotno ande World Scout Foundation. Angla e Krajesko 60-beršesko džes puterdžilas Konung Carl XVI Gustafs Insamlingsstiftelse Ungt Ledarskap, ghindosa te del pe zor ternimatonge edukatsia sar te aven liderura khatar e ghindura thaj duxo khaj si ande scoutongo khedipe.
Kodo kerel pe ke del pe stipendiumura khaj kodol terne liderura te džan angle ande penge edukatsi sar liderura, zutipe khaj scoutongo khedipengo lideronge edukatsi thaj dumo khaj terne manušengo drom angle thaj edukatsia te aven liderura ande firmi, puterdo sektoro thaj idealne organizatsi.
TEKNIK- THAJ INDUSTRIALNO DROM ANGLE
O Kraj inkerdas tela but berš delegatsienge tradimata, khaj bušion Royal Technology Missions, ande regia khatar Kungl. Ingenjörsvetenskapsakademia, IVA. Ghindo kadale delegatsienge tradimata si, khetanes kusa representatura pe rodipe, firmi thaj themeske organizatsi, te kerel pe studia pe teknologično thaj industrialno džanglipe thaj te kerel pe stimulatsia ande koperatsia ande kadal buča.
H.M. Drottning Silvia
WORLD CHILDHOOD FOUNDATION
Ando berš 1999 las e Krajaskinja inisiativa te putrel e fundatsia World Childhood Foundation.
E fundatsia , kote si e Krajaskinja honorovano šerotni thaj kote si vi e Prinsesa Madeleine ande buči, kote si von te keren maj laše konditsi kodole šavorenge kaske si phares vaj nakhle maripmata thaj seksualno zor. Fundatsia da stela peske berš žutipe pe opral 1000 projekti ande but diferentne thema.
GLOBAL CHILD FORUM
2009 vazdas e Krajeski familja Global Child Forum. kadi fundatsia si jekh forumo te avel maj but džanglipe maškar e firmi pa šavorenge čačimata thaj te del pe dumo firmen zutimasa khatar efektivne čokaja te vazden kadal perspektivi ande penge bučake ghindura.
SILVIAHEMMET
Pe Krajaskinjaki inisiativa vazdas pe e fundatsia Silviahemmet 1996. Krajaskinja si šerutni ande kodi borda. Fundatsia Silviahemmet del dumo khaj rodipe thaj edukatsia ande jekh koperatsia kusa Sophiahemmet Högskola thaj Karolinska Institutet inkrel pe edukatsia pe asistansove mediatora thaj telune phenia, bolnitsiake phenja, bučake terapeftura, fysioterapeftura thaj doktora ande demens žutipe. Silviahemmet del vi sertifikatsia pe kaver žutimaske thana ando them.
MENTOR FOUNDATION
1994 vazdas e Krajaskinja e fundatsia Mentor International Foundation, khaj kerel buči te del ternimaton maj zurali zor thaj pačape ande pende thaj te baron pa mentorosko zutipe.
E vizia si te avel jekh ljuma khaj terne baron opre ande jekh than saščimasa thaj bi drogako.
Opral 100 000 ternimata ando Švedo line than ande Mentors program. Paša Švedo si vi o Mentor ande Njamco, Anglia, Litauen, Lettland, USA thaj Danemarko. Paše si vi Mentor Arabia sar regionalno zutori ande buča ande 22 arabitska thema. E Krajaskinja si presidento ande Mentor International Foundation thaj honorovano membro ande borda ande Mentor Sverige.
H.K.H. Kronprinsessan Victoria
FN:OSKO GLOBALNO TSELO TE AVEL INKERDO PROGRESO
Ando januari 2016 las avri o purano FN:osko generalno sekreterari Ban Ki-moonKoronovoprinsesate avel jekh anda 17 ambasadorura ande FN:osko globalno tselo te avel inkerdo progreso ande Agenda 2030. Ambasadorura ande Sustainable Development Goals Advocacy Group inkren jekh buči te del pe zor khaj FN:oske tselura.Koronovoprinsesasi akanak alumniako ambasaderi thaj kerel buči pušimatontsa khaj si pa paji thaj saščipe.
ŠAVORA THAJ TERNE
Koronovoprinsesa inkrel jekh baro angazemango e šavorenge thaj e ternimatonge. Kana ansurisajle e para Koronovoprinsesako abav 2010 keradas e Koronovoprinsesa thaj o Prins Daniel Kronprinsessparets stiftelse khaj kerel buči te žutij pe šavoren thaj ternimaton ando Švedo došasa te na ačaren pe pe righ thaj te avel len lašo saščipe.
Kronprinsessan Victorias Fond las pe 1997 thaj inkrel o golo te avel šajipe šavoren thaj ternimaton khaj si funktsiako nasvalipe thaj/vaj kronično nasvalipe te avel len jekh aktivno trajo.
INTERNATSIONALNO PAČAKI BUČI
Koronovoprinsesa Victoria si zurales angazovano ande pušimata pa kriza thaj sar te inkrel pe tele konfliktura, sar te kerel pe buča ande kaver thema žutimasa thaj internatsionalno pačake buča.
Voj sas butivar pe diferentne FN-khedimata.
H.K.H. Prins Daniel
SAŠČIMASKE PUŠIMATA
Prins Daniel inkrel jekh baro fokuso pe saščimaske pušimata, khatar angazemango khatar donatsiake pušimata khaj jekh initsiativa khaj o Prins Danielsko lopp thaj Idrottens dag, khaj si sako berš inkerdo te birin so maj but terne te miškin pe thaj te tsirdel pe len andre ando sporto. Prins Daniel si honorovano šerotno ande Hjärt-Lungfondens borda thaj das vi anav khaj jekh ekonomiako zutipe Prins Daniels rodimasko zutipe khaj terne laše roditora.
Milaj 2016 vazdas Prins Daniel Kronprinsessparets initiativ Generation Pep khetanes kusa šveditska firmi, fundatsi thaj idealno organizatsi. Vizia si te avel sa e šavoren thaj e ternen šajipe te trajin jekh aktivno thaj sasto trajo. Generation Pep kerel buči te del maj dur džanglipe, inspiratsia thaj te del dumo khaj šavora thaj terne, e dadenge thaj dejange thaj kaver maj phurenge khaj si paše paša šavora.
ENTREPRENORO
Prins Daniel si vi angazovano ande pušimata pa entreprenoronge buča thaj kerel kodo te del zor ternen te kerdžon entreprenorura. Prinso džal kana si o Švedosko khelipe - SM ande ternengo entreprenoro thaj si vi membro ande Ung Företagsamhets natsionalno borda.
Projekto Prins Daniels Fellowship thaj entreprenorosko programo sas vazdino 2013.
Projekto si jekh lungo vramaki koperatsia maškar Prins Daniel thaj Kungl. Ingenjörsvetenskapsakademien, IVA, kote si o Prinso khetanes kusa kaver entreprenorura thaj firmenge liderura khaj phiren pe viziti khaj gymnasium školi, universitetura thaj uče školi ando Švedo te den inspiratsia terne manušen te kerdžon entreprenorura.